Išči po strani...

Slovenija soustvarja košarkarsko prihodnost

25.11.2011 / Reprezentance Člani KZS Naslovnica
Avtor: KZS/Anže Blažič
Ženeva - Predsednik Košarkarske zveze Slovenije, Roman Volčič, in generalni sekretar, Iztok Rems, sta se udeležila večdnevnega srečanja FIBA, na katerem so zbrani govorili o spremembah in načrtovanju košarkarske prihodnosti.

Svetovna košarkarska organizacija je na srečanje, ki je potekalo v Ženevi, povabila 35 držav celega sveta, med katerimi je ta čast, da doda svoj delček k odločitvam, pripadla tudi Košarkarski zvezi Slovenije, ki je bila v družbi najboljših - ZDA, Argentine, Španije, Francije, Litve, Rusije in ostalih zvez, ki jih je bilo na srečanju 30, od tega štirinajst iz Evrope. "Izjemno smo ponosni, da lahko sodelujemo pri tem projektu in, da smo v svetu tako prepoznavni, da nas svetovna košarkarska organizacija jemlje kot resnega partnerja z dobrimi idejami za razvoj košarke. Nenazadnje smo si z rezultati naših reprezentanc in delom KZS-ja, ki se z enim najmanjših proračunov in enim najmanjših število zaposlenih, a odličnim delom ter vizijo, uvršča med najboljše zveze Evrope, to tudi zaslužili," je uvodoma dejal predsednik KZS-ja.

Glavna tema srečanja je bila strategija razvoja svetovne košarke med leti 2017 in 2030, oziroma tekmovalni sistem moških in ženskih reprezentanc. Navzoče države so se spopadale z vprašanjem kako spremeniti kvalifikacije za evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre, saj si vse zveze želijo več uradnih tekem na domačih tleh. "Tudi slovenska članska reprezentanca je ena izmed tistih, ki že sedem let ni odigrala uradne tekme v domovini, saj se je od EP 2005 neprestano neposredno uvrščala na velika tekmovanja in tako bo vsaj do leta 2013, ko je na EP uvrščena kot gostiteljica," je dejal Volčič in dodal: "Tako razmišljajo tudi največje zveze, med drugim tudi Španci, dvakratni zaporedni evropski prvaki, ki pa se vseeno zavedajo pomena morebitnega igranja uradnih tekem na Iberskem polotoku."

Taka možnost bi vsem državam prinesla še več promocije tega lepega športa, obenem pa večjo tržno zanimivost (uradne tekme se lažje tržijo kot pripravljalne), kar je v teh časih, v katerih je trženje leto za letom bolj razvito, tudi ena izmed najpomembnejših vej za preživetje nacionalnih zvez. Dodaten argument k tem razmišljanju je tudi splošen upad obiska gledalcev na pripravljalnih tekmah po vsej Evropi. "Povsem logično je, da v teh finančno kriznih časih in ob kopici tekem, ki jih ponujajo vsi športi, navijači bolj selekcionirajo seznam dogodkov, ki si jih bodo ogledali v živo. Ob tem seveda prednostno obiskujejo tiste dvoboje, ki štejejo za točke, za končni uspeh."

Predstavniki zvez so se, kljub temu, da je šlo za prvo srečanje, dotaknili prvih idej tekmovalnega sistema, v katerem trenutno največ dvomov povzročajo termini teh kvalifikacij, zaradi česar bi se morala za določen čas prekiniti celinska tekmovanja in domače lige, kar je zaradi natrpanosti tekem vedno večji zalogaj, obenem pa je dodatna težava tudi to, kako zagotoviti, da se bodo kvalifikacij lahko udeležili tudi NBA-igralci. "Vse zveze so se strinjale, da bi morali v kvalifikacijah igrati tudi NBA-igralci, saj ne bi bilo pravično, da bi zaigrali le na prvenstvih, te pa bi si izborili drugi košarkarji. Tako bi jim zagotovo padli tudi motivacija in želja. Po drugi strani pa je potrebno zagotoviti, da igralci s povečanjem reprezentančnih tekem ne bi imeli tudi več tekem v sezoni," je dejal predsednik KZS-ja.

S tem je mislil na eno izmed pobud, po kateri bi se tudi evropska prvenstva igrala na štiri leta in ne na dve, s čimer bi bilo v reprezentancah zagotovo tudi manj odpovedi, saj so igralci po trenutnem tekmovalnem sistemu preobremenjeni. Kvalifikacije za EP in SP bi tako denimo potekala v letih, ko ne bi bilo velikih prvenstev - kot primer so zbrani preučevali tudi nogometni sistem, ki je dobro razvit.

Eno izmed vprašanj, ki se je pojavilo na zasedanju, je bilo tudi število uvrščenih reprezentanc na svetovna prvenstva in olimpijske igre, pri čemer si vse sodelujoče zveze želijo več ekipna OI. Mnenje večine zvez je bilo, da je potrebno najti primerno številko: "Če bo število državnih vrst, ki se uvrstijo na SP in OI preveliko, potem celinska prvenstva ne bodo imela veljave, kot jih imajo zdaj, če pa bi bilo to premajhno, pa manjše zveze ne bi imele toliko možnosti za dober rezultat in s tem razvoj košarke v njihovih državah," je povedal Volčič, ki je pojasnil še kakšni so naslednji koraki: "Ideje se bodo zdaj razvijale pri vseh sodelujočih zvezah, potem pa morajo vse celinske organizacije pripraviti skupne predloge, ki jih bodo na naslednjem srečanju predstavile. To bo dolgotrajen postopek, ki pa je izjemno pomemben za strateški razvoj košarke, zato je bolje, da teče počasi, preudarno in previdno."


Generalni sponzor

Sponzorji

Partnerji