Košarkarska društva in zveze so bile pred letom 1950 del Fizkulturne zveze Slovenije (FZS), organizacijske težave pa so botrovale temu, da se je ustanovila samostojna zveza. Ustanovitelji Košarkarske zveze Slovenije so bili Tine Benedičič, Adi Klojčnik, Danilo Erbežnik, Vojmil Šerbec, Marko Deu, Stane Fugina, Tugomir Vozelj, Peter Breznik, Dušan Kit ter Miran Počkar, prvi predsednik Košarkarske zveze Slovenije pa je postal Tine Benedičič.

Košarkarska zveza Slovenije je ob koncu leta 1950 združevala 19 sekcij in imela 630 članov. Štiriinsedemdeset let kasneje je v krovno slovensko košarkarsko organizacijo včlanjenih 150 registriranih klubov oziroma društev. V aktualni tekmovalni sezoni 2023/2024 ima od kategorije do 12 leta starosti pa vse do članske kategorije pravico nastopa 9.682 domačih igralcev in igralk ter 241 tujcev in tujk. Od leta 2000, ko je bil vzpostavljen nov registracijski sistem, je vseh registriranih domačih igralcev 51.030, tujcev pa 2.240. V košarki 3x3 ima tekmovalno licenco 453 igralcev.

V štirih moških članskih ligah nastopa 61 moštev, v enotni ženski ligi pa osem ekip. Z vsaj eno ekipo v tekmovanju mlajših starostnih kategorijah nastopa 79 moških klubov in 21 ženskih klubov, devet klubov pa ima v tekmovanju mlajših starostnih kategorij tako moško, kot žensko ekipo.

Košarkarska zveza Slovenije bo tudi v prihodnje z velikim zanosom opravljala različne aktivnosti v dobrobit slovenske košarke ter športa na splošno. Tako zvezo, kot slovenske košarkarje in košarkarice pa znova čaka leto polno izzivov. Ob bogatem dogajanju na klubski ravni je že konec februarja na sporedu prva reprezentančna akcija, ko se bo moška reprezentanca podala v boj za nastop na evropskem prvenstvu leta 2025. Vrhunec koledarskega leta 2024 pa bo nedvomno predstavljal julijski lov #mojtim na drugi zaporedni nastop na olimpijskih igrah.