Vlada je že septembra potrdila podporo soorganizaciji EuroBasketa 2029, ki bi ga Slovenija organizirala skupaj s Španijo, Estonijo in Grčijo. Skupni strošek slovenskega dela organizacije je ocenjen na sedem milijonov evrov.

Zaradi neustrezne zakonodaje mora državni zbor zdaj podpreti še poseben zakon o sofinanciranju projekta. Slovenski pravni red namreč določa, da se pristojbine, kotizacije in organizacijski stroški izplačajo šele v letu izvedbe projekta, kar bi onemogočilo izvedbo EP. S Košarkarske zveze Slovenije je zato prišla prošnja za način ustreznega financiranja vnaprej, ki bi omogočal izvedbo EP. Neustreznost zakonodaje je na odboru izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan in napovedal celovito urejanje področja, kratkoročno pa košarka potrebuje poseben zakon. "Pravila za organizacijo mednarodnih športnih prireditev so se spremenila, saj se spreminja tudi svet in pravila v športu," je dejal Židan in dodal, da bi ustrezen celovit zakon v Sloveniji lahko pripravili v prihodnjih dveh letih.

Pri tem ni mogel mimo športa, ki ga je označil kot dejavnost, ki združuje državljane. "Vsi smo navdušeni, ko športniki zmagujejo, in trpimo, ko jim ne gre najbolje." Ob tem je izpostavil tudi širši družbeni vpliv, vpliv na gospodarstvo, turizem, zdravje ... Velike športne prireditve pa imajo tudi velik gospodarski učinek. "Prva študija je narejena in za Olimpijski festival evropske mladine v Mariboru je bilo ugotovljeno, da je vsak vložen evro prinesel pet evrov pozitivnega učinka," je še dejal Židan in napovedal model, na osnovi katerega bo te učinke možno izmeriti, poseben račun, kjer bo možno preveriti učinke, pa bo v prihodnje ustvaril tudi statistični urad.

Pomen EP je poudaril tudi generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Aleš Križnar in izpostavil, da je košarkarsko EP eden največjih športnih dogodkov, ki ga Slovenija zaradi omejene infrastrukture sploh lahko gosti, saj sta izvedba nogometnega prvenstva in olimpijskih iger realno neizvedljiva. "Prvenstvo je pomembno tudi za mednarodne odnose naše države. Takšne promocije ni moč kupiti z oglaševanjem in promocijskimi vložki" je še dejal. Ob tem je glede na splošno znane dejavnike napovedal preko 300 milijonov televizijskih gledalcev v 190 državah sveta, 900 milijonov ogledov različnih video posnetkov na medmrežju in štiri milijarde vtisov na družbenih omrežjih.

Križnar ocenjuje proračun slovenskega dela prvenstva na 7,5 milijona evrov. Na KZS pa napovedujejo neposredni gospodarski učinek v višini 13 do 15 milijonov evrov, skupaj z multiplikatorji, ki jih kažejo študije, pa 50 do 60 milijonov evrov koristi za gospodarstvo, od tega 12 do 13 milijonov dodatnega DDV za državno blagajno, nova delovna mesta, dodatno kupno moč, promocijo Slovenije in turizma, s čimer se projekt tudi v celoti obrestuje. Slovenija bo v okviru EP v dvorani Stožice v desetih dneh gostila 15 tekem, ki naj bi si jih ogledalo 80.000 ljudi, med njimi 10.000 tujcev.

Projekt je pomemben za vključevanje mladih v šport in košarko, obenem pa morda zadnja priložnost, da se pred domačim občinstvom predstavi Luka Dončić, ki bo takrat star že 30 let. Okrog njega pa bo zbrana generacija košarkarjev, ki je osvajala odličja na velikih tekmovanjih mlajših kategorij v zadnjih letih. Naslednje EP bo na sporedu leta 2033, ko bo Dončić še štiri leta starejši. "Brez podpore države in lokalnega okolja se tega ne moremo lotiti. Pred 12 leti smo dokazali, da znamo združiti vse deležnike, zdaj imamo priložnost, da to ponovimo," je še dejal Križnar.

Vlada je s košarkarskim EP podprla že tretje veliko prvenstvo v letošnjem letu. Spomladi najprej EP v namiznem tenisu, ki bo v Ljubljani prihodnje leto, pred dnevi pa tudi evropsko prvenstvo v kolesarstvu.